Mortonov nevrom je boleče stanje sprednjega dela stopala, pri katerem pride do draženja in zadebelitve živca med stopalnicami. Najpogosteje se pojavi med tretjim in četrtim prstom, redkeje med drugim in tretjim. Značilni simptomi so pekoča ali zbadajoča bolečina, mravljinčenje v prstih ter občutek, kot da je v čevlju kamenček ali nagubana nogavica.
Težave se pogosto okrepijo pri hoji, teku, dolgotrajnem stanju in uporabi ozkih čevljev. Ko oseba čevelj sezuje ali stopalo zmasira, se lahko bolečina začasno zmanjša. Podobne simptome lahko povzročajo tudi metatarzalgija, vnetje burze, poškodba plantarne plošče, stresni zlom ali druge živčne težave. Diagnoza zato ne sme temeljiti samo na opisu bolečine.
Začetna obravnava običajno vključuje prilagoditev obutve in obremenitev ter ustrezno razbremenitev sprednjega dela stopala. Pri tem lahko pomagajo tudi ortopedski vložki, vendar morajo biti izbrani glede na simptome, obliko stopala, obremenitve in obutev posameznika.
Mortonov nevrom, imenovan tudi Mortonov nevrinom ali interdigitalna nevralgija, prizadene skupni plantarni digitalni živec, ki poteka med stopalnicami proti prstom. Kljub imenu ne gre za pravi tumor živca. Pri stanju so pogosteje prisotne degenerativne spremembe, zadebelitev in fibroza tkiva okoli živca, povezane s ponavljajočim se mehanskim draženjem in stiskanjem.
Najpogosteje je prizadet tretji medstopalnični prostor, torej območje med tretjim in četrtim prstom. Drugo najpogostejše mesto je med drugim in tretjim prstom. Pojav v prvem ali četrtem medstopalničnem prostoru je precej redkejši (Matthews et al., 2024).
Pri obremenitvi stopala se glave stopalnic premikajo, sile pod sprednjim delom stopala pa se povečajo. Če je prostor med stopalnicami omejen ali je živec že razdražen, lahko hoja, tek in pritisk obutve sprožijo značilno pekočo bolečino.

Najznačilnejši simptom je pekoča, ostra ali elektrizirajoča bolečina med glavami stopalnic. Pogosto se širi proti tretjemu in četrtemu prstu. Nekateri ljudje težavo opisujejo kot nenaden električni sunek, ki se pojavi med korakom ali odrivom.
Bolečina je praviloma povezana z obremenitvijo. Okrepi se lahko pri daljši hoji, teku, poskokih, hoji navkreber ali dolgotrajnem stanju. Ko se obremenitev zmanjša, lahko tudi simptomi postopoma popustijo.
Poleg bolečine se lahko pojavijo mravljinčenje, omrtvelost ali občutek spremenjene občutljivosti v sosednjih prstih. Takšni simptomi kažejo na živčno komponento težave in jih ni smiselno obravnavati samo kot običajno preobremenitev mišic ali sklepov.
Dolgotrajna omrtvelost, napredujoče zmanjšanje občutka ali mišična oslabelost niso značilni zgolj za blag Mortonov nevrom. V takšnem primeru je potrebna širša zdravstvena presoja.
Veliko ljudi opisuje občutek, kot da stojijo na kamenčku, bunkici ali zmečkani nogavici, čeprav v čevlju ni ničesar. Občutek se navadno pojavi pod sprednjim delom stopala in se stopnjuje med hojo.
Če je prisoten predvsem občutek splošnega pritiska pod več glavami stopalnic brez pekoče bolečine ali mravljinčenja, je lahko vzrok tudi metatarzalgija. Pri Mortonovem nevromu so živčni simptomi običajno bolj izraziti.
Ozka konica čevlja stisne sprednji del stopala in zmanjša prostor med stopalnicami. Težave lahko poslabšajo tudi visoke pete, saj povečajo prenos telesne teže na sprednji del stopala. Simptomi se zato pogosto pojavijo v določeni obutvi in zmanjšajo po sezuvanju čevlja.
Podatek, da ozki čevlji povzročajo bolečino, sam po sebi še ne potrjuje diagnoze. Novejši sistematični pregled je pokazal, da imajo posamezni simptomi in klinični testi omejeno diagnostično vrednost, kadar se uporabljajo ločeno (Pitcher et al., 2024).
Metatarzalgija je širši izraz za bolečino pod glavami stopalnic. Ne predstavlja ene same diagnoze, temveč skupino težav, ki se lahko pojavijo zaradi preobremenitve, spremenjene razporeditve pritiskov, zmanjšane maščobne blazinice, poškodbe plantarne plošče ali drugih sprememb sprednjega dela stopala.
Pri Mortonovem nevromu je bolečina običajno:
Pri običajni mehanski metatarzalgiji je pogostejša topa ali pritiskajoča bolečina neposredno pod glavami stopalnic. Kljub razlikam se lahko stanji pojavita sočasno, zato samo opis simptomov ni vedno dovolj.
Ena izmed vodilnih razlag nastanka Mortonovega nevroma je ponavljajoče se mehansko draženje živca med glavami stopalnic in globokim prečnim ligamentom. Dolgotrajno draženje lahko prispeva k zadebelitvi tkiva okoli živca in večji občutljivosti na pritisk.
Natančen vzrok ni pri vseh ljudeh enak. Raziskave še niso potrdile, da bi ena sama anatomska ali biomehanska značilnost neposredno povzročila Mortonov nevrom (Matthews et al., 2024).
Ozki čevlji in visoke pete simptomov ne povzročijo nujno sami, jih pa lahko izrazito poslabšajo. Ozka konica približa stopalnice, visoka peta pa poveča obremenitev sprednjega dela stopala.
Primernejši je čevelj z dovolj širokim in globokim sprednjim delom, v katerem se lahko prsti naravno razširijo. Pomembno je tudi, da čevelj ni prekratek in da stopalo med hojo ne drsi naprej.
Tek, ples, športi s poskoki in dejavnosti s ponavljajočim se odrivom lahko povečajo obremenitev sprednjega dela stopala. Težave se pogosto pojavijo po nenadnem povečanju količine treninga, spremembi podlage ali uporabi nove športne obutve.
Podobno velja za delo, pri katerem oseba več ur stoji ali hodi po trdi podlagi. Pomembno je predvsem razmerje med obremenitvijo in trenutno sposobnostjo stopala za njeno prenašanje.
Na porazdelitev sil lahko vplivajo višina stopalnega loka, gibljivost prvega stopalnega sklepa, položaj prstov, razlika v dolžini stopalnic in način prenosa teže med hojo. Te značilnosti same po sebi niso bolezen.
Pomembne postanejo, kadar so povezane z območjem bolečine, obremenitvami in uporabljeno obutvijo. Zato ni ustrezno sklepati, da vsak spuščen stopalni lok ali pronacija avtomatično povzročata Mortonov nevrom.
Hiter pregled je potreben, če se pojavi:
Če težave brez opozorilnih znakov trajajo več tednov, se stopnjujejo ali omejujejo običajno hojo, je priporočljiv načrtovan strokovni pregled.
Diagnostika se začne z natančnim pogovorom o mestu, značaju in poteku bolečine. Pomembni so podatki o mravljinčenju, prizadetih prstih, obutvi, športu, delu ter dejavnostih, ki težavo sprožijo ali umirijo.

Pri kliničnem pregledu strokovnjak preveri občutljivost med stopalnicami, odziv na stisk sprednjega dela stopala, gibljivost sklepov in morebitni klik. Ker noben posamezen simptom ali test ni popolnoma zanesljiv, je treba ugotovitve interpretirati skupaj (Pitcher et al., 2024).
Ultrazvok lahko prikaže zadebelitev živca ter pomaga razlikovati Mortonov nevrom od burzitisa in drugih sprememb mehkih tkiv. Magnetna resonanca je uporabna pri netipičnih simptomih ali kadar je treba izključiti druge vzroke bolečine.
Metaanaliza diagnostičnih raziskav je pokazala podobno občutljivost ultrazvoka in magnetne resonance pri odkrivanju Mortonovega nevroma (Bignotti et al., 2015). Slikovna najdba kljub temu ne sme biti obravnavana ločeno od simptomov, saj se lahko zadebelitev živca pojavi tudi pri osebi brez bolečin.
Digitalna analiza stopal v CRI Celje lahko pokaže način porazdelitve pritiskov, asimetrije med stopaloma in obremenitev sprednjega dela stopala. Tridimenzionalni sken omogoča natančen prikaz oblike stopala.
Takšne meritve same ne potrdijo Mortonovega nevroma. Njihova vrednost je v tem, da strokovnjak rezultate poveže s kliničnimi simptomi, obutvijo in načinom gibanja ter na tej podlagi načrtuje ustrezno razbremenitev.
Namen ortopedskega vložka ni odstranitev zadebeljenega živca, temveč zmanjšanje mehanskega draženja in prerazporeditev pritiskov pod sprednjim delom stopala. Posebej pomembna je pravilna oblika in postavitev metatarzalne podpore.

Metatarzalna blazinica praviloma ni nameščena neposredno pod bolečim mestom, temveč nekoliko za glavami stopalnic. Tako lahko pomaga zmanjšati lokalni pritisk in ustvariti ugodnejše pogoje v območju med stopalnicami. Če je postavljena preveč naprej, je previsoka ali pretrda, lahko simptome celo okrepi.
Individualno načrtovan vložek lahko omogoči:
V dvojno slepi randomizirani raziskavi so individualni vložki z metatarzalno in vzdolžno podporo zmanjšali bolečino med hojo ter izboljšali nekatere mere funkcije v primerjavi z ravnim vložkom iz enakega materiala (de Oliveira et al., 2019). Rezultat podpira uporabo vložkov, vendar ne pomeni, da bo enaka rešitev učinkovita pri vsakem posamezniku.
Pri izdelavi ortopedskih vložkov po meri v CRI Celje se ugotovitve pregleda in digitalnih meritev prenesejo v individualno obliko vložka. Prilagodijo se položaj metatarzalne podpore, razbremenitev bolečega področja, blaženje, trdota, debelina in prileganje izbrani obutvi.
Začetni ukrep je uporaba čevljev s širšim sprednjim delom in nižjo peto. Stopalo in prsti morajo imeti dovolj prostora, čevelj pa ne sme stiskati glav stopalnic.
Začasno je smiselno zmanjšati dejavnosti, ki izrazito sprožajo pekočo bolečino ali mravljinčenje. Popolno dolgotrajno mirovanje praviloma ni potrebno. Obremenitev se lahko ohranja v obsegu, ki ne povzroča stopnjevanja simptomov med dejavnostjo ali naslednji dan.
Vaje same ne morejo odstraniti zadebelitve živca. Pomagajo pa lahko pri izboljšanju gibljivosti, moči in nadzora stopala ter pri postopnem vračanju k dejavnostim.
Glede na ugotovitve pregleda se lahko uporabljajo:
Vaja ni primerna, če med izvajanjem sproži izrazito pekočo bolečino, elektriziranje ali mravljinčenje v prstih. Dokazi za posamezne vadbene pristope pri Mortonovem nevromu so omejeni, zato je bolje vaje vključiti v širši individualni načrt kot pa jih predstavljati kot samostojno zdravljenje (Thomson et al., 2020).
Če osnovni ukrepi ne zadostujejo, lahko zdravnik presodi o ultrazvočno vodeni injekciji ali drugih medicinskih postopkih. Operativno zdravljenje praviloma vključuje sprostitev prostora okoli živca ali odstranitev spremenjenega dela živca.
Novejši Cochraneov pregled je ugotovil, da je bilo veliko načinov zdravljenja preučenih v premajhnem številu kakovostnih randomiziranih raziskav. Pri primerjavi kortikosteroida z lokalnim anestetikom je bila zanesljivost dela dokazov nizka, boljši rezultati pa so bili ugotovljeni pri ultrazvočno vodenih v primerjavi z nevodenimi injekcijami (Matthews et al., 2024).
Odločitev o injekcijskem ali operativnem zdravljenju mora zato temeljiti na natančni diagnozi, trajanju simptomov, vplivu težav na vsakodnevne dejavnosti ter presoji pričakovanih koristi in tveganj.
Dolgoročno je pomembno zmanjšati ponavljajoče se stiskanje in preobremenitev sprednjega dela stopala. Pomagajo lahko:
Če se pekoča bolečina in mravljinčenje ponavljata, je smiselna ponovna strokovna analiza stopal in vložkov.
Simptomi se lahko zmanjšajo, če se pravočasno omeji draženje živca in prilagodi obutev. Sama zadebelitev tkiva ne izgine nujno. Cilj obravnave je predvsem zmanjšanje bolečine, pritiska na živec in omejitev pri dejavnostih.
Tek ni nujno trajno prepovedan. Če povzroča pekočo bolečino ali mravljinčenje, je treba začasno zmanjšati obseg, intenzivnost ali izbrati manj obremenjujočo dejavnost. Vrnitev naj bo postopna, obutev pa dovolj široka in prilagojena stopalu.
Da, ortopedski vložki lahko pomagajo zmanjšati bolečine v sprednjem delu stopala, saj enakomerneje porazdelijo pritiske in razbremenijo preobremenjene predele. Pravilno prilagojeni vložki izboljšajo udobje pri hoji, zmanjšajo obremenitve in pomagajo pri vsakodnevnih aktivnostih. Za najboljše rezultate morajo biti izdelani glede na vaše stopalo in način gibanja.
Ne vedno. Mehka podloga lahko izboljša blaženje, vendar ne zagotovi nujno ustrezne prerazporeditve pritiskov. Pri Mortonovem nevromu sta pomembni oblika vložka in pravilna postavitev razbremenitve.
Čevelj naj ima širok in dovolj globok sprednji del, nižjo peto ter dovolj prostora za vložek. Pomembno je tudi, da stopalo v čevlju ne drsi naprej in da šivi ali trši deli ne pritiskajo na boleče območje.
Izkušnje na forumih lahko pokažejo, kako različno ljudje občutijo težave, ne morejo pa potrditi diagnoze. Podobno bolečino lahko povzročajo metatarzalgija, burzitis, poškodba plantarne plošče ali stresni zlom. Rešitev, ki je pomagala eni osebi, lahko zaradi drugačne oblike stopala ali napačnega položaja blazinice pri drugi simptome poslabša.
Operacija se praviloma obravnava, kadar je diagnoza ustrezno potrjena, simptomi močno omejujejo hojo in druge dejavnosti, konservativni ukrepi pa niso prinesli zadovoljivega izboljšanja. O primernosti posega odloča zdravnik specialist.
Vas peče ali zbada med prsti in imate občutek kamenčka v čevlju? Rezervirajte termin za pregled in izdelavo ortopedskih vložkov po meri v CRI Celje.
Rezerviraj terminBignotti, B., Signori, A., Sormani, M. P., Molfetta, L., Martinoli, C., & Tagliafico, A. (2015). Ultrasound versus magnetic resonance imaging for Morton neuroma: Systematic review and meta-analysis. European Radiology, 25(8), 2254–2262. https://doi.org/10.1007/s00330-015-3633-3
de Oliveira, H. A. V., Natour, J., Vassalli, M., Rosenfeld, A., Jennings, F., & Jones, A. (2019). Effectiveness of customized insoles in patients with Morton’s neuroma: A randomized, controlled, double-blind clinical trial. Clinical Rehabilitation, 33(12), 1898–1907. https://doi.org/10.1177/0269215519873949
Matthews, B. G., Hurn, S. E., Harding, M. P., Henry, R. A., & Ware, R. S. (2019). The effectiveness of non-surgical interventions for common plantar digital compressive neuropathy (Morton’s neuroma): A systematic review and meta-analysis. Journal of Foot and Ankle Research, 12, Article 12. https://doi.org/10.1186/s13047-019-0320-7
Matthews, B. G., Thomson, C. E., Harding, M. P., McKinley, J. C., & Ware, R. S. (2024). Treatments for Morton’s neuroma. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2024(2), CD014687. https://doi.org/10.1002/14651858.CD014687.pub2
Pitcher, M., Moulson, A., Pitcher, D., Herbland, A., & Cairns, M. C. (2024). Diagnostic accuracy of subjective features and physical examination tests for Morton neuroma: A systematic review. Foot & Ankle Orthopaedics, 9(4), 24730114241291055. https://doi.org/10.1177/24730114241291055
Thomson, L., Aujla, R. S., Divall, P., & Bhatia, M. (2020). Non-surgical treatments for Morton’s neuroma: A systematic review. Foot and Ankle Surgery, 26(7), 736–743. https://doi.org/10.1016/j.fas.2019.09.009
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča zdravstvenega pregleda, diagnoze ali individualnega zdravljenja.
← Vsi nasveti za zdrava stopala
Rezerviraj termin
2026 © CRI Celje d.o.o., Oblakova ulica 34, 3000 Celje, Slovenia.