Metatarzalgija je skupno poimenovanje za bolečino v sprednjem delu stopala, predvsem pod glavami stopalnic. Bolečina se lahko pojavi pod enim ali več prsti ter se okrepi pri hoji, teku, dolgotrajnem stanju ali bosi hoji po trdi podlagi. Nekateri občutijo topo bolečino in pritisk, drugi ostro zbadanje ali občutek, kot da imajo v čevlju kamenček.
Metatarzalgija ni ena sama diagnoza, temveč opis mesta bolečine. Povzročijo jo lahko povečani pritiski pod stopalnicami, neprimerna obutev, nenadno povečanje obremenitev, deformacije prstov, poškodba plantarne plošče, obraba sklepov ali druga obolenja sprednjega dela stopala. Mortonov nevrom lahko povzroči podobne težave, vendar so zanj bolj značilni pekoča bolečina, mravljinčenje in širjenje simptomov v prste.
Učinkovita obravnava zato ne pomeni samo dodajanja mehke podloge v čevelj. Najprej je treba ugotoviti, katero področje je preobremenjeno, zakaj se je obremenitev povečala in ali je prisotna poškodba oziroma druga bolezen. Na tej podlagi se prilagodijo dejavnosti, obutev, vaje in po potrebi ortopedski vložki.
Stopalnice so dolge kosti med nartom in prsti. Njihovi sprednji deli oziroma glave stopalnic med hojo sprejemajo velik del obremenitve, zlasti v zaključnem delu koraka, ko se telo prenese preko sprednjega dela stopala in pripravi na odriv.
Izraz metatarzalgija opisuje bolečino pod ali okoli glav stopalnic in pripadajočih metatarzofalangealnih sklepov. Najpogosteje so težave prisotne pod drugo, tretjo ali četrto stopalnico, lahko pa je boleče tudi območje pod palcem ali mezincem.
Ker gre za simptom in ne za eno bolezen, lahko dve osebi z metatarzalgijo potrebujeta povsem različni rešitvi. Pri prvi je lahko glavni vzrok nenaden porast tekaške obremenitve, pri drugi poškodba plantarne plošče, pri tretji pa neenakomerna razporeditev pritiskov zaradi deformacije prstov ali spremembe mehanike prve stopalnice (Park & Chang, 2019).

Najpogostejši simptom je bolečina v sprednjem delu podplata, ki jo ljudje pogosto opisujejo kot bolečino v blazinici stopala. Lahko je omejena na področje pod eno stopalnico ali razpršena preko večjega dela sprednjega dela stopala.
Bolečina je lahko:
Če se pekoča bolečina širi med prste in jo spremljajo mravljinčenje, omrtvelost ali elektriziranje, je treba pomisliti tudi na Mortonov nevrom oziroma drug živčni vzrok.
Mehanska metatarzalgija se običajno okrepi med dejavnostmi, pri katerih je sprednji del stopala dalj časa ali intenzivneje obremenjen. Težave so lahko izrazitejše pri teku, hitri hoji, poskokih, hoji navkreber ali dolgotrajnem stanju na trdi podlagi.
Pogosto se pojavi tudi bolečina ob odrivu preko prstov. Po počitku se lahko zmanjša, nato pa se ob ponovni obremenitvi vrne. Pomemben podatek je odziv naslednji dan: če je stopalo po aktivnosti občutno bolj boleče, je bila obremenitev verjetno večja od trenutne sposobnosti tkiv za prilagajanje.
Na preobremenjenem mestu se lahko razvije trša koža oziroma otiščanec. Otiščanec pokaže, da je bilo področje dalj časa izpostavljeno povečanemu pritisku ali trenju, vendar sam ne razkrije vzroka.
Odstranitev zadebeljene kože lahko začasno zmanjša lokalni pritisk, ne odpravi pa nujno dejavnika, zaradi katerega se otiščanec ponavlja. Pomembno je oceniti obutev in način obremenjevanja celotnega stopala.
Oteklina okoli sklepa, občutek nestabilnosti ali postopno dvigovanje in odklanjanje prsta lahko kažejo na težave s plantarno ploščo. Plantarna plošča je močna vezivna struktura pod sklepom prsta, ki pomaga ohranjati njegovo stabilnost.
Poškodbe plantarne plošče in Mortonov nevrom sta pogosta vzroka bolečine v srednjem delu prednjega stopala, njuni simptomi pa se lahko prekrivajo. Zaradi tega je včasih potrebno slikovno diagnosticiranje (Afonso et al., 2023).
Pogost sprožilec je nenadno povečanje števila korakov, tekaške kilometrine, intenzivnosti treninga ali časa, preživetega stoje. Tveganje je večje, kadar tkiva nimajo dovolj časa za postopno prilagajanje.
Težave se lahko pojavijo tudi po spremembi športne podlage, začetku novega športa ali vrnitvi k aktivnosti po daljšem premoru. Pomembna ni samo vrsta dejavnosti, ampak razmerje med obremenitvijo, regeneracijo in trenutno zmogljivostjo stopala.
Ozka obutev omeji širjenje sprednjega dela stopala, visoke pete pa povečajo prenos telesne teže na glave stopalnic. Težave lahko povzroča tudi pretanek ali zelo trd podplat, zlasti pri hoji po trdih površinah.
Če je čevelj prekratek, prsti nimajo dovolj prostora. Če je prevelik, lahko stopalo drsi naprej in se med hojo dodatno stiska v sprednjem delu. Pomembni so zato dolžina, širina, oblika in notranja prostornina čevlja.
Obremenitve se lahko povečajo pod posamezno stopalnico zaradi razlike v dolžini stopalnic, omejene gibljivosti palca, višjega ali nižjega stopalnega loka, položaja prve stopalnice ali deformacij prstov.
Nobena anatomska značilnost sama po sebi ne pomeni bolezni. Težava se pojavi, ko zaradi kombinacije anatomije, gibanja, obutve in dejavnosti določeno področje dalj časa sprejema več sile, kot jo lahko prenaša.
Kladivasti ali krempljasti prsti lahko spremenijo stik prstov s podlago ter povečajo pritisk pod glavami stopalnic. Podobno lahko hallux valgus oziroma ukrivljen palec zmanjša učinkovit prenos sile preko prve stopalnice, zato več obremenitve prevzamejo srednje stopalnice.
Metatarzalgija je v teh primerih sekundarna posledica druge spremembe stopala. Obravnava mora zato poleg bolečega področja upoštevati tudi položaj prstov in delovanje palca med hojo.
Pod glavami stopalnic se nahaja naravna maščobna blazinica, ki pomaga pri blaženju obremenitev. S staranjem, nekaterimi boleznimi ali dolgotrajnimi mehanskimi obremenitvami se lahko njena debelina in položaj spremenita.
Če je naravnega blaženja manj, postanejo glave stopalnic občutljivejše na pritisk. V takšnem primeru sta posebej pomembna ustrezno oblazinjenje in dovolj prostorna obutev.
Bolečine v sprednjem delu stopala se lahko pojavijo tudi pri revmatoidnem artritisu, protinu, sladkorni bolezni in drugih zdravstvenih stanjih. Obojestranska bolečina, izrazita jutranja okorelost, oteklina več sklepov ali nenaden rdeč in vroč sklep zahtevajo zdravniško presojo.
Metatarzalgija je širši izraz za bolečino pod glavami stopalnic, Mortonov nevrom pa je specifično stanje interdigitalnega živca.
Pri mehanski metatarzalgiji je pogosteje prisotna:
Pri Mortonovem nevromu so značilnejši:
Stanji se lahko pojavita sočasno. Tudi poškodba plantarne plošče lahko povzroči bolečino, ki je podobna obema, zato je pri dolgotrajnih ali netipičnih simptomih pomembna diferencialna diagnostika (Afonso et al., 2023).
Hiter zdravniški pregled je potreben, če se pojavi:
Po nenadnem povečanju teka ali hoje je treba pomisliti tudi na stresni zlom stopalnice, zlasti če je bolečina zelo točkasta, se stopnjuje in jo spremlja oteklina.
Če težave brez opozorilnih znakov vztrajajo več tednov, se ponavljajo ali omejujejo običajno hojo, je priporočljiv načrtovan strokovni pregled.
Diagnostika se začne z natančnim pogovorom o mestu in značaju bolečine, začetku simptomov, dnevnih obremenitvah, športu, delu in obutvi. Pomembno je ugotoviti, ali se je količina aktivnosti pred pojavom težav spremenila.

Pri kliničnem pregledu strokovnjak oceni:
Digitalna analiza stopal v CRI Celje lahko pokaže, katera področja stopala med stojo ali hojo sprejemajo večje pritiske. Tridimenzionalni sken pa natančno prikaže obliko stopala in razlike med levo ter desno stranjo.
Meritve same ne določijo vzroka metatarzalgije. Visok pritisk na določenem mestu še ne pove, ali bolečino povzroča preobremenitev, poškodba plantarne plošče, sklepna sprememba ali drug proces. Podatke je zato treba vedno povezati s simptomi in kliničnim pregledom.
Rentgensko slikanje stopala v obremenjenem položaju lahko pokaže položaj stopalnic, sklepne spremembe, deformacije in morebitne zlome. Ultrazvok je uporaben za oceno mehkih tkiv, plantarne plošče, burze in Mortonovega nevroma.
Magnetna resonanca je namenjena izbranim primerom, kadar je treba oceniti stresno poškodbo, plantarno ploščo, sklep ali druga mehka tkiva. Izbira preiskave je odvisna od kliničnega suma (Afonso et al., 2023).
Namen ortopedskega vložka je zmanjšati lokalni pritisk pod bolečimi glavami stopalnic in obremenitev enakomerneje razporediti preko večje površine podplata. Vložek metatarzalgije ne odpravi sam, lahko pa ustvari boljše pogoje za hojo, prilagoditev obremenitev in postopno umirjanje razdraženih tkiv.

Ustrezno načrtovan vložek lahko omogoči:
Metaanaliza petih raziskav s skupno 158 udeleženci je pokazala, da lahko individualno oziroma po meri izdelane ortoze zmanjšajo plantarni pritisk pod drugo do četrto glavo stopalnice. Avtorji pa niso ugotovili, da bi bile pri zmanjševanju pritiska nujno boljše od vseh standardnih vložkov, primerne obutve ali samostojnih metatarzalnih podpor (Ruiz-Ramos et al., 2024).
Individualna rešitev je najbolj smiselna, kadar so prisotne izrazite asimetrije, ponavljajoče se težave, deformacije, posebne zahteve obutve ali potreba po natančni razbremenitvi določenega mesta.
Pri izdelavi ortopedskih vložkov po meri v CRI Celje se ugotovitve pregleda, 2D-meritev pritiskov in 3D-skena prenesejo v individualno obliko vložka. Prilagodijo se podpora loka, razbremenitev, blaženje, trdota, debelina in prileganje izbrani obutvi.
Metatarzalna blazinica oziroma pelot se praviloma namesti nekoliko za glavami stopalnic, ne neposredno pod najbolj boleče mesto. Njen namen je povečati stik nekoliko bolj zadaj ter zmanjšati koncentracijo pritiska pod glavami stopalnic.
Če je pelot previsok, pretrd ali postavljen preveč naprej, lahko povzroči dodatno bolečino. Manjša raziskava je pokazala, da sta mehko oblazinjenje in metatarzalna podpora zmanjšala pritisk v sprednjem delu stopala, vendar je bilo mehko oblazinjenje za sodelujoče udobnejše. Raziskava je bila opravljena pri zdravih prostovoljcih, zato rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na vse ljudi z metatarzalgijo (Yi et al., 2022).
Pri manjšem prospektivnem vzorcu oseb z metatarzalgijo je bila uspešna razbremenitev z metatarzalno blazinico povezana z zmanjšanjem bolečine, kar dodatno poudarja pomen pravilne namestitve (Kang et al., 2006).
Začasno zmanjšajte dejavnosti, ki izrazito sprožajo bolečino, vendar brez nepotrebnega dolgotrajnega mirovanja. Tek in poskoke je mogoče začasno nadomestiti z manj obremenjujočo dejavnostjo, če ta ne poslabša simptomov.
Obremenitev nato povečujte postopoma. Pri tem spremljajte bolečino med dejavnostjo in odziv naslednji dan.
Primeren čevelj naj ima:
Zelo mehka obutev ni vedno najboljša, saj lahko pri nekaterih ljudeh poveča občutek nestabilnosti. Izbira mora ustrezati vzroku težave, dejavnosti in stopalu posameznika.
Vaje se izberejo glede na ugotovitve pregleda. Pogosto se uporabljajo:
Vaje niso namenjene siljenju preko ostre bolečine. Če povzročijo izrazito zbadanje, oteklino, mravljinčenje ali občutno poslabšanje naslednji dan, je treba obremenitev prilagoditi.
Če je metatarzalgija posledica vnetne bolezni, poškodbe plantarne plošče, stresnega zloma ali druge specifične diagnoze, mora biti zdravljenje usmerjeno v osnovni vzrok.
Operativno zdravljenje se uporablja le pri izbranih strukturnih težavah, kadar ustrezna konservativna obravnava ni uspešna. O posegu odloča zdravnik specialist na podlagi diagnoze, simptomov, slikanja in pričakovanih koristi ter tveganj.
Za zmanjšanje tveganja ponovitve so pomembni:
Če se bolečina ponavlja, je smiselna ponovna analiza obremenitev stopal in vložkov.
Trajanje je odvisno od vzroka. Blažja preobremenitev se lahko ob ustrezni prilagoditvi umiri v nekaj tednih, pri dolgotrajnih mehanskih težavah, deformacijah ali poškodbi plantarne plošče pa je okrevanje daljše. Če bolečina ne popušča, je potrebna natančnejša diagnoza.
Hoja je običajno dovoljena v obsegu, ki ne povzroča izrazitega stopnjevanja bolečine. Tek je smiselno začasno zmanjšati, če med njim ali naslednji dan občutno poslabša simptome. Vrnitev naj bo postopna.
Da, ortopedski vložki lahko učinkovito pomagajo pri metatarzalgiji. Zmanjšajo pritisk pod sprednjim delom stopala, razbremenijo boleča območja in enakomerneje porazdelijo obremenitve med hojo. Posledično lahko zmanjšajo bolečine, povečajo udobje in olajšajo vsakodnevne aktivnosti.
Za najboljši učinek morajo biti vložki ustrezno prilagojeni obliki stopala, mestu bolečine in obutvi, ki jo uporabljate. Tako zagotovijo optimalno oporo in učinkovito razbremenitev najbolj obremenjenih predelov stopala.
Enotnega odgovora ni. Mehkejši material izboljša blaženje, bolj oblikovan material pa lahko učinkoviteje prerazporedi obremenitev. Pogosto je najboljša kombinacija ustrezne oblike in ciljanega blaženja.
Praviloma nekoliko za glavami stopalnic. Natančen položaj se določi glede na mesto bolečine, anatomijo stopala in meritve pritiskov. Pelot ne sme neposredno pritiskati na najbolj boleče mesto.
Ne. Metatarzalgija je splošno poimenovanje za bolečino v sprednjem delu stopala. Mortonov nevrom je specifična težava interdigitalnega živca, pri kateri so bolj značilni pekoča bolečina, mravljinčenje in širjenje v prste.
Na pregled se naročite, če bolečina traja več tednov, se stopnjuje ali omejuje hojo. Hitrejši pregled je potreben po poškodbi, ob izraziti oteklini, nezmožnosti obremenitve, rani, vročem in rdečem stopalu ali novih motnjah občutljivosti.
Vas peče ali boli pod blazinico stopala, ko hodite ali stojite? Rezervirajte termin za pregled in izdelavo ortopedskih vložkov po meri v CRI Celje.
Rezerviraj terminAfonso, P. D., Britto, S. V., Spritzer, C. E., & Martins e Souza, P. (2023). Differential diagnosis of metatarsalgia. Seminars in Musculoskeletal Radiology, 27(3), 337– 350. https://doi.org/10.1055/s-0043-1764388
Hähni, M., Hirschmüller, A., & Baur, H. (2016). The effect of foot orthoses with forefoot cushioning or metatarsal pad on forefoot peak plantar pressure in running. Journal of Foot and Ankle Research, 9, Article 44. https://doi.org/10.1186/s13047-016-0176-z
Kang, J. H., Chen, M. D., Chen, S. C., & Hsi, W. L. (2006). Correlations between subjective treatment responses and plantar pressure parameters of metatarsal pad treatment in metatarsalgia patients: A prospective study. BMC Musculoskeletal Disorders, 7, Article 95. https://doi.org/10.1186/1471-2474-7-95
Park, C. H., & Chang, M. C. (2019). Forefoot disorders and conservative treatment. Yeungnam University Journal of Medicine, 36(2), 92–98. https://doi.org/10.12701/yujm.2019.00185
Ruiz-Ramos, M., Orejana-García, Á. M., García-Oreja, S., Calvo-Wright, M. D. M., Lázaro- Martínez, J. L., & Molines-Barroso, R. J. (2024). Effectiveness of bespoke or customised orthotic treatment in plantar pressure reduction of the central metatarsals: A systematic review and meta-analysis. Journal of Orthopaedics, 59, 111– 118. https://doi.org/10.1016/j.jor.2023.12.006
Yi, T. I., Lee, E. C., Son, N. H., & Sohn, M. K. (2022). Comparison of the forefoot pressure- relieving effects of foot orthoses. Yonsei Medical Journal, 63(9), 864– 872. https://doi.org/10.3349/ymj.2022.63.9.864
Besedilo je informativne narave in ne nadomešča zdravstvenega pregleda, diagnoze ali individualnega zdravljenja.
← Vsi nasveti za zdrava stopala
Rezerviraj termin
2026 © CRI Celje d.o.o., Oblakova ulica 34, 3000 Celje, Slovenia.