Poklicna rehabilitacija

• Zaposleni, ki med delom utrpijo poškodbo in/ali bolezen z negativnim vplivom na opravljanje obstoječega dela ali poklica.
• Brezposelni, ki izpolnjujejo pogoje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

1. Oseba zaprosi za oceno invalidnosti in/ali poklicno rehabilitacijo pri ZPIZ (na predlog osebnega zdravnika, specialista ali na lastno pobudo).
2. ZPIZ napoti osebo v CRI, kjer naš Rehabilitacijski tim skupaj z njo in njenim delodajalcem oblikuje predlog za poklicno rehabilitacijo.
   Poklicna rehabilitacija je mogoča za opravljanje istega poklica ali dela, ki se prilagodi s tehničnimi pripomočki ali kot usposobitev za drug poklic ali delo na način kratkotrajnega usposabljanja ali izobraževanja, praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu ali izobraževanja iz ali ob delu na ustreznih izobraževalnih institucijah (povezava na ZPIZ- poklicna rehabilitacija).
3. Z oddajo predloga za poklicno rehabilitacijo je postopek pri našem Rehabilitacijskem timu zaključen.

O predlogu odloča Invalidska komisija pri ZPIZ, ki nato izda odločbo o kategoriji invalidnosti in pravici do poklicne rehabilitacije zavarovanca ter z zavarovancem, delodajalcem in izvajalcem poklicne rehabilitacije sklene pogodbo o poklicni rehabilitaciji, s katero pogodbene stranke določijo medsebojne pravice in obveznosti.

• Psihosocialno podporo in krepitev samozavesti tekom priprave predloga za poklicno rehabilitacijo.
• Pravico do kategorije invalidnosti in/ali poklicne rehabilitacije, nadomestilo za čas trajanja poklicne rehabilitacije ter druge pravice iz invalidskega zavarovanja, ki jih zagotavlja ZPIZ.

Primer 1 – iz proizvodnje v administracijo

Maja je več let delala v proizvodnji, kjer je delo zahtevalo težka dvigovanja. Po poškodbi rame in dolgotrajni rehabilitaciji fizičnega dela ni več zmogla. S pomočjo poklicne rehabilitacije je opravila tečaj računalniške pismenosti in se usposobila za delo v administraciji. Danes dela kot pisarniška pomočnica v podjetju, kjer njene izkušnje iz proizvodnje prinašajo dodatno vrednost.

Primer 2 – nova priložnost po bolezni vida

Igor je bil zaposlen kot voznik. Zaradi napredujoče bolezni vida vožnje ni mogel več opravljati. Na CRI Celje smo mu pomagali pri preusmeritvi kariere – odločil se je za program poklicne rehabilitacije, v katerem se je usposobil za delo na področju logistike in skladiščnega poslovanja. Zdaj dela kot disponent, kjer organizira prevoze in uporablja svoje izkušnje z vožnjo na nov način.

Primer 3 – prilagoditev delovnega mesta po izgorelosti

Ana je kot učiteljica več let delala v zahtevnem okolju, kar je pripeljalo do hudih težav z izgorelostjo in duševnim zdravjem. V okviru poklicne rehabilitacije smo z njo in delodajalcem poiskali rešitev: delovno mesto smo ji prilagodili tako, da se danes ukvarja z individualnim mentorstvom učencev in administrativnimi nalogami. S tem je ostala v šolstvu, a v obsegu, ki ji ustreza in ji omogoča okrevanje.

Primer 4 – nova pot po poškodbi pri delu

Boris je bil zaposlen kot monter na terenu. Po resni poškodbi kolena ter omejeni gibljivosti tega dela ni mogel več opravljati. V okviru poklicne rehabilitacije se je vključil v dodatno strokovno usposabljanje in opravil izobraževanje za kontrolorja kakovosti. Danes uspešno dela v proizvodnem podjetju, kjer skrbi za nadzor izdelkov – njegovo tehnično znanje iz prejšnje kariere pa se je izkazalo za veliko prednost.