Zaposlitvena rehabilitacija

• Brezposelne osebe z ovirami na področju zaposlovanja preko Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).
• Zaposlene osebe s posledicami invalidnosti, ki vplivajo na delo, preko delodajalca.

1. Usmeritev in napotitev: Osebo na CRI Celje napoti ZRSZ ali delodajalec.
2. Začetna storitev: Rehabilitacijski tim pripravi mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov, s katerim za osebe, ki še nimajo statusa invalida, predlaga pridobitev le tega po ZZRZI in pravico do zaposlitvene rehabilitacije ali samo pravico do zaposlitvene rehabilitacije, če oseba predhodno status invalida že ima.
3. Rehabilitacijska komisija na ZRSZ odloči o predlogih, izda odločbo o statusu invalida in/ali odločbo o pravici do zaposlitvene rehabilitacije, rehabilitacijska svetovalka pa izda napotnico za vključitev osebe v nadaljnje storitve zaposlitvene rehabilitacije.
4. Usposabljanje in ostale storitve: Oseba se vključi v prilagojeno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu ali program, ob katerem hkrati potekajo ostale storitve, ki jih potrebuje.
5. Spremljanje in podpora: Mentor pri delodajalcu in strokovni tim sproti spremljata napredek, nudita podporo ter po potrebi prilagodita program.
6. Zaključek: Po usposabljanju se izdela končno mnenje ter po potrebi pripravi storitev N (ocena delovnih rezultatov), na podlagi katere lahko ZRSZ na predlog rehabilitacijskega tima izda odločbo o zaposljivosti osebe na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi ali o nezaposljivosti skladno z ZZRZI.

• Delodajalec: zagotovi mentorja, ki osebo usposablja za delo, poskrbi za varno in zdravo delovno okolje.
• Oseba v procesu: aktivno sodeluje, pridobiva znanja in veščine, potrebne za zaposlitev.
• CRI Celje (rehabilitacijski tim): spremlja potek, nudi strokovno podporo, pripravlja poročila in predloge za ZRSZ ter pomaga reševati morebitne težave.

• Delodajalec spozna invalida in ga lahko preizkusi na delovnem mestu.
• Usposabljanje je za invalida finančno podprto – krije se nadomestilo, potni stroški, malica in zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
• Invalidna oseba pridobi nove veščine, samozavest in realno priložnost za zaposlitev.
• Po zaposlitvi je v primeru doseganja nižje učinkovitosti zaradi posledic invalidnosti, predlagana subvencija plače invalida in/ali druge vzpodbude za zaposlovanje invalidov. Več: Vzpodbude

Primer 1 – iz gradbišča na novo poklicno pot

Marko je več kot 20 let delal kot gradbeni delavec. Po hudi prometni nesreči je zaradi poškodbe hrbtenice trpel stalne bolečine in fizičnega dela ni mogel več opravljati. S pomočjo zaposlitvene rehabilitacije na CRI Celje je pridobil možnost usposabljanja za novo področje. Danes uspešno dela v poklicu, ki je manj fizično zahtevno in mu omogoča občutek koristnosti ter varno prihodnost.

Primer 2 – od negotovosti do stabilne zaposlitve

Petra je po končani poklicni šoli delala kot bolničarka. Ko se ji je iztekla pogodba za določen čas, se je znašla v negotovem položaju. Ob tem so se poglobile tudi njene težave z duševnim zdravjem. Vključila se je v zaposlitveno rehabilitacijo, kjer smo ji pomagali prepoznati njene sposobnosti, jo podprli pri iskanju dela in jo vključili v prilagojeno usposabljanje. Postopoma je pridobila samozavest in znova našla zaposlitev, ki ustreza njenim zmožnostim.

Primer 3 – prvi stik z delovnim mestom

Tanja je mlajša oseba z odločbo o invalidnosti, ki do sedaj ni imela delovnih izkušenj. Preko programa zaposlitvene rehabilitacije se je vključila v usposabljanje v lokalnem podjetju, kjer je pod mentorstvom opravila preproste pisarniške naloge. Skozi prakso je razvila občutek samostojnosti, se vključila v delovno okolje in pridobila nove prijatelje. Čeprav je bila sprva zadržana, danes z optimizmom gleda na prihodnost in si želi nadaljevati z delom.