Izobraževanje

Tradicija izobraževalnih aktivnosti v REHA službi beleži svoje začetke v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri svojem strokovnem delu smo vedno bolj ugotavljali, da se usposabljanje, izobraževanje, včasih tudi vzgoja za delo, ne konča v naši rehabilitacijski ustanovi, ampak je nujno usposobiti, izobraziti tudi kader „na terenu“ torej ljudi, inštruktorje, mentorje, ki se v podjetjih aktivno ukvarjajo z invalidnimi osebami na delu, oz. osebami s posebnimi potrebami v delovnem procesu. Tako je pravzaprav izraz „izobraževanje“ v bistvu preozek, gre namreč tudi za senzibiliziranje,  usposabljanje preko izkustvenih delavnic. Izkustvenih zato, ker le na ta način se učijo in naučijo poskrbeti tako za osebo s posebnimi potrebami, kot tudi za čustveno stabilnost in ustrezno samozavest samih mentorjev, inštruktorjev, strokovnih delavcev, ki so vpeti v delo z ranljivo populacijo.

Za uspešno izvajanje svojega poslanstva se morajo bodoči ali aktualni mentorji, strokovni delavci, izpopolnjevati na področju rehabilitacije, da zmorejo prevzemati odgovorne naloge in vlogo pri izpeljavi usposabljanja, spremljanja in vodenja zaposlenih invalidnih oseb oz. oseb s posebnimi potrebami. Mentorji so osebe, ki imajo posluh za delo z ranljivo populacijo, so uspešni na svojem delovnem področju, ob tem pa pripravljeni posredovati znanje in izkušnje drugim.

Teme samega seminarja za mentorje, strokovne delavce so razporejene tako, da dobijo udeleženci dovolj osnovnih informacij, ter v nadaljevanju zmorejo prenos teh znanj v prakso  ob pridobivanju ustreznih spretnosti za ravnanje v vsakodnevnih delovnih situacijah.